Območje LASR Gorenjske ribe leži na severozahodnem delu Slovenije in obsega osrednji del gorenjske statistične regije. Območje LASR sestavlja 9 občin osrednje Gorenjske: Cerklje na Gorenjskem, Jezersko, Kranj, Kamnik, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur in Tržič. Občine skupaj tvorijo geografsko zaokroženo teritorialno celoto – alpski svet visokogorij z dolinami in ravninami s številnimi skupnimi naravnogeografskimi in družbeno-geografskimi značilnostmi.
S ponosom lahko zapišemo, da se je zgodovina sladkovodnega ribogojstva v Sloveniji začela pisati prav na območju novoustanovljenega LASR Gorenjske ribe. Na Okroglem pri Naklem je namreč profesor in slikar Ivan Franke leta 1881 prvi opravil umetno drst potočne postrvi, ikre je pridobil s smukanjem in jih nato tudi umetno oplodil. Na tej lokaciji je istega leta tudi zgradil prvo vališče, kar se šteje za začetek ribogojstva v južni Evropi.
Na območju LASR Gorenjske ribe se trenutno nahaja 14 hladnovodnih sladkovodnih ribogojnic, ki gojijo kalifornijsko postrv ali šarenko. Skupna letna proizvodnja je za leto 2022 znašala dobrih 66 ton konzumnih postrvi šarenk, nekaj ton mladic šarenk ter na ribogojnici Pšata do 10 mio. iker postrvi šarenke. Ribogojnica Pšata je v letu 2008 postala tudi prva v Sloveniji, prosta virusnih bolezni VHS in IHN. Ribogojci na tem območju so v dejavnosti akvakulture polno zaposleni ali pa jim predstavlja to tudi dopolnilno dejavnost. Organizirani so kot gospodarske družbe (3 ribogojci), samostojni podjetniki (6 ribogojcev) ali kot nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji (3 ribogojci). Vsi imajo obrate akvakulture registrirane ali odobrene pri UVHVVR. Ribe in ribje izdelke ribogojci na tem območju pretežno prodajajo končnim kupcem na mestu pridelave, mladice in ikre pa ostalim ribogojcem doma in v tujino. Nekateri izmed njih so tudi člani Društva rejcev vodnih organizmov Slovenije s sedežem v Kranju. Na območju LASR Gorenjske ribe delujejo tudi 4 ribiške družine, RD Radovljica, RD Tržič, RD Kranj in RD Pšata Bistrica, ki ima sicer sedež v Domžalah. Skladno z ribiško-gojitvenimi načrti skrbijo za vlaganja rib v odprte vode ter ohranjanje ribjih populacij v odprtih vodah.
