»Riba je izjemna surovino, ki jo poznamo do potankosti – od ribogojca do krožnika. Pomembno je, da znamo to zgodbo povedati tudi našim otrokom in staršem. Ko bodo otroci lažje zagrizli v ribo, jo bodo želeli tudi doma,« je v uvodnem govoru poudaril kuharski mojster Luka Jezeršek, ki je z udeleženci na kulinarični delavnici delil izkušnje priprave ribjih jedi.

Dogodka so se udeležili predstavniki vseh partnerskih organizacij. Med njimi tudi Mitja Mežnar iz LASR Gorenjske ribe, ki je poudaril, da projekt gradi na bogatem lokalnem znanju, izkušnjah in tradiciji. Po njegovih besedah je za uspešno izvedbo ključno povezovanje različnih sektorjev – od ribogojcev in kulinaričnih strokovnjakov do izobraževalnih ustanov in turističnih organizacij. »Ribja avantura temelji na tradiciji in znanju regije. Z njo želimo krepiti povezavo med ribištvom in okoljem, obenem pa ozaveščati o kakovosti in sledljivosti lokalne hrane. Projekt ima velik potencial, da postane zgled trajnostnega razvoja v lokalni skupnosti,« je  dodal.

Mitja Kadoič, direktor KGZS – Zavoda Kranj, je poudaril pomen povezovanja ribogojcev z izobraževalnimi ustanovami ter opozoril, da je za dolgoročni uspeh ključno sistematično vključevanje ribjih jedi v šolske in javne kuhinje. »Le skupaj bomo lahko ustvarili pogoje, v katerih se bodo ribogojci lažje povezovali z javnimi kuhinjami, šolami in vrtci. Ribja kulinarika potrebuje sistematično uvajanje v vsakdanjo prakso,« je dejal.

Miha Štular iz KGZS – Zavoda Kranj je izpostavil aktualno stanje v sektorju akvakulture, kjer trenutno na Gorenjskem deluje 14 registriranih ribogojcev, ki skupaj letno vzredijo približno 95 ton rib. Opozoril je na številne izzive, s katerimi se ribogojci soočajo – od podnebnih sprememb, suš in poplav do visokih energetskih stroškov in omejenih investicijskih možnosti. »Prednost lokalnih ribogojcev je kakovostna voda, svežina in osebni pristop k potrošniku. Če bomo znali te prednosti povezati s turizmom, šolami in drugimi ustanovami, lahko ustvarimo dolgoročno stabilen trg, kjer ribogojec ne bo imel težav s prodajo,« je poudaril in dodal, da posodobitev z energetsko učinkovito tehnologijo predstavlja pomembno priložnost za razvoj panoge.

Janez Vidmar iz ribogojnice Vodomec, eden izmed partnerjev projekta, je poudaril pomen lokalne ribe in dodal, da je svežina, nadzor nad celotnim procesom ter osebna odgovornost za kakovost največja prednost lokalne akvakulture: »Lokalni ribogojci smo garancija za kakovost. Vse faze proizvodnje nadzorujemo sami, kar pomeni, da za vsako ribo tudi osebno stojimo. V času vedno večjih okoljskih izzivov in podnebnih sprememb uporabljamo napredne tehnologije, ki zagotavljajo optimalne pogoje za vzrejo – od skrbi za kakovost vode do energetsko učinkovitih sistemov. S tem ne zagotavljamo le vrhunske svežine, ampak tudi trajnostno in odgovorno pridelavo, ki jo danes vse bolj cenijo naši potrošniki.«

Andreja Megušar, v.d. direktorice Zavoda za turizem Cerklje, je predstavila turistično in digitalno dimenzijo projekta, ki vključuje vzpostavitev šestih tematsko-izobraževalnih interaktivnih digitalnih točk. Te bodo z interaktivnimi vsebinami služile tako izobraževalnim ustanovam kot tudi turistom in lokalnim obiskovalcem, ne samo kot informiranje, temveč tudi kot aktivno vključevanje v odkrivanje in vrednotenje lokalnih vodnih virov. »Vzpostavili bomo šest digitalnih točk, s pomočjo katerih bodo obiskovalci in prebivalci lahko spoznavali pomen in vrednost akvakulture,« je pojasnila. Ena izmed točk bo tudi Turistični informacijski center, kjer si bodo lahko vsi zainteresirani sposodili električno kolo in ustrezno opremo ter odpravili na pravo »Ribjo avanturo« na trajnosten način, ter spoznavali družbene in kulturno varstvene vidike akvakulture skozi digitalizacijo in igrifikacijo.

Projekt bo potekal v dveh fazah. V prvi bo urejena infrastruktura in tehnološka nadgradnja učnega centra, kjer se bodo izvajale kulinarične delavnice. Pripravljena bo tudi vsebinska zasnova projekta. V drugi fazi bodo sledile promocijske, izobraževalne in kulinarične aktivnosti, kot so usposabljanja za pripravo ribjih jedi, oblikovanje novih receptov in priprava promocijskih gradiv. V tej fazi bo uvedena tudi interaktivna digitalna učna pot z e-kolesi, ki bo povezala ključne točke ribogojstva in naravnih danosti Gorenjske.

Uvodni dogodek je postavil trdne temelje za nadaljnje aktivnosti, ki bodo v prihodnjih mesecih postopno zaživele na terenu. Projekt Ribja avantura bo v prihodnosti pritegnil številne vrtce, osnovne šole, domove za starejše in druge lokalne deležnike, ki bodo s svojimi prispevki soustvarjali zgodbo o trajnostni prehrani prihodnosti.

Program za izvajanje evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v Republiki Sloveniji za obdobje 2021–2027.