RAZVESELJIVE NOVICE S CELOLETNEGA SPREMLJANJA PTIC OB REKI SAVI MED KRANJEM IN TRBOJAMI: RAZNOVRSTNOST PTIC SE OHRANJA IN BOGATI….Spoznavajmo jih, a tudi varujmo
Širše območje reke Save med Kranjem ter Trbojami in Mavčičami je že dolgo znano po pestri naravi, med drugim tudi po številnih vrstah ptic. Izgradnja HE Mavčiče leta 1986 je sicer povzročila izginotje ali zmanjšanje predstavnikov nekaterih vrst, a je hkrati omogočila prihod drugih, predvsem vrst vezanih na jezerske vodne površine. Med slednjimi ima posebno mesto veliki žagar, za katerega je bilo prvo gnezdenje v Sloveniji zabeleženo prav na Trbojskem jezeru.
V Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so doslej izvedli dvoje celoletnih rednih in usmerjenih serij opazovanj (monitoringov) ptic na tem območju. Prvič v obdobju 2006-2007 v projektu JEZERO, drugo pa poteka od poletja 2025. Oba monitoringa sta del projektov v koordinaciji Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj ter s sodelovanjem Občine Šenčur in Mestne občine Kranj. Trenutno poteka v okviru projekta SAVA – RIBE IN NARAVA, ki se izvaja kot del LAS Gorenjske ribe.
Po več kot pol leta trajajočem trenutnem monitoringu lahko njegove rezultate že primerjamo s tistim izpred 20 let, in primerjava je vsekakor pozitivna in spodbudna. Ob prvem opazovanju je bilo v celem letu popisa zabeleženih 128 vrst, od tega 35 vodnih. Nobena vrsta ni bila zabeležena v vseh popisih, predvsem ker je pozimi območje v celoti zamrznilo. Na polovici tokratnih popisov so doslej prav tako zabeležili 35 vrst vodnih ptic. Še pet pa so jih v istem obdobju opazili naključno izven popisov. Do leta 2026 so v DOPPS skupnemu seznamu dodali še nekaj vrst. Skupaj z naključnimi opazovanji in z vsemi opazovanji v vmesnem obdobju, so bili do konca marca 2026 že pri številki 185 vrst na širšem območju. Nekaj dodatnih vrst je sicer tudi zaradi večjega območja, ki sega do Kranja (prej samo do vključno z razširitvijo pri Bregu), nekaj pa zaradi večjega števila opazovalcev, ki obiskuje območje, nekaj pa pri skupnem številu vrst doda čas (20 let).
V letih 2025/2026 so opazovalci kar 4 vrste opazovali v vseh obiskih na 10-dni, med tem ko leta 2006 ni bilo nobene take. Med petimi najpogosteje opazovanimi vrstami so tri iste kot leta 2006 (mlakarica, labod grbec in čopasti ponirek). Pogosteje so opazovali rumenonogega galeba in velikega žagarja, manjkrat pa lisko in malega ponirka (oba prej med top pet).
Enako kot v letu 2006, je tudi v letih 2025/2026 najštevilčnejša vrsta mlakarica, ki pa predstavlja skoraj pol manj vseh opazovanih ptic (26 %) v primerjavi s prejšnjim obdobjem (48 %). Leta 2006 je več kot 5 % vseh preštetih ptic doseglo 5 vrst, poleg mlakarice še mali ponirek, čopasti ponirek, veliki žagar in čopasta črnica. V letih 2025/2026 so več kot 5 % vseh ptic prešteli pri 6 vrstah, ob mlakarici še pri rumenonogem galebu, čopasti črnici, velikem žagarju, sivem galebu in kreheljcu.
Ker so mnoge vrste ptic pozimi precej številčnejše kot poleti, je možno, da se bo do poletja seznam najštevilčnejših vrst še spremenil. Kljub temu pa že sedaj lahko rečemo, da je precejšnja razlika pri malem ponirku, ki je bil v letu 2006 opazovan predvsem pozimi, in pri rumenonogem galebu, ki je bil opazovan predvsem poleti.
Ob tokratnem opazovanju ptic so v DOPPS, skupaj z naključnimi opazovanji od avgusta 2025 do konca marca 2026 na širšem območju reke Save med Kranjem in HE Mavčiče našteli kar 185 vrst ptic. Med izborom ptic, ki jih tokrat še posebej podrobno spremljajo, so kar 4 vrste opazovali v vseh obiskih na 10-dni, med tem ko leta 2006 ni bilo nobene take. Med petimi najpogosteje opazovanimi vrstami so tri iste kot leta 2006 (mlakarica, labod grbec in čopasti ponirek), medtem ko sta lisko in malega ponirka tokrat zamenjala rumenonogi galeb in veliki žagar.
Poleg vodnih ptic, ki jih opazovanje beleži redno in podrobno, so opazovalci srečali številne druge vrste gozda in naselij. Gre pretežno za ptice pevke (sinice, vrane, drozge, ščinkavce, listnice, vrabce, …), pa tudi za ujede (kanja, skobec, …), sokole (postovka), golobe (domači golob, grivar, turška grlica) in detle (veliki detel, črna žolna).
Letos smo že dodobra vkorakali v gnezditveno sezono, ki je za ptice najbolj občutljivi del leta, ki lahko v primeru motenj gnezdenje tudi opustijo. Še najbolj občutljivi deli območja verjetno ležijo v soteskah, kjer si v luknjah gnezda pripravijo predvsem veliki žagarji. Zato je še posebej pomembno, da mirni deli Save res ostanejo mirni.
Tako domačini kot obiskovalci imamo srečo, da lahko spoznavamo tako veliko pestrost ptičjih ”občanov” občine Šenčur in občine Kranj. A bodimo tudi pozorni na pomembne trenutke v njihovem življenjskem ciklusu. V gnezditvenem času to pomeni še dodatno obzirnost v predelih, ki so za gnezdenje in mladiče najbolj pomembni
Pripravljeno po zapisu glede poteka monitoringa ptic med Kranjem in HE Mavčiče s strani Dejana Bordjana, koordinatorja monitoringa pri DOPPS
Vse fotografije ptic: Fotoarhiv DOPPS
